Projekt COBISS.Net – II.faza (2006)

Mnenja mednarodno priznanih ekspertov

Nicholas Cop

COBISS je napravil čudeže in zelo me veseli, da so ga sprejeli in uveljavili tudi drugi, da so ga finančno podprle različne mednarodne agencije, ki v sistemih COBISS in E-CRIS vidijo rešitve informacijskih problemov v državah, opredeljenih v projektu. Žal, se v preteklosti iz različnih razlogov nekatere implementacije COBISS-a niso nadaljevale.

Zdi se mi, da veliko tistih, ki so v preteklosti prekinili sodelovanje v COBISS-u, v resnici sploh ni znalo ceniti njegovih prednosti. Danes so informacijski problemi bolj vidni, očitni in razumljivi kot kdaj koli prej. Prav tako pa tudi tveganja, da se v današnjem informacijsko usmerjenem svetu na tem področju nič ne stori. In ta tveganja nedvomno vplivajo tudi na gospodarstvo države, njen izobraževalni sistem, raziskave in razvoj industrije, na njen splošen napredek in njen položaj v svetu.

[več ...]

Dr. Zorana Ercegovac

Projekt COBISS.Net: II. faza predstavlja zanesljiv kooperativen in preizkušen pristop h katalogizaciji in metapodatkom o virih v državah JV Evrope, začenši od Slovenije, Bosne in Hercegovine, Srbije, Makedonije in Črne gore (COBISS.SI, COBISS.BH, COBISS.MK, COBISS.SR in COBISS.CG). Na temelju vzajemnih univerzalnih vrednot in "skupnega dobrega", pri tem pa upoštevajoč tradicijo katalogizacije in jezikovno raznolikost, projekt COBISS.NET pospešuje izmenjavo znanja na področju izobraževanja in znanosti ter podpira enakopraven dostop ne glede na kulturne meje v regiji.

Alan Hopkinson

Od nekdaj že zelo občudujem COBISS. Moje drugo srečanje z njim je bilo med obiskom Bosne, ko sem odkril, da se IZUM pogumno trudi, da s pomočjo slovenske vlade poveže Nacionalno in univerzitetno knjižnico BiH v Sarajevu z zunanjim svetom; glede na politično situacijo v letu 1997 je bila to težka naloga. Moje navdušenje nad to mednarodno pomočjo je nekoliko zmanjšalo le obžalovanje, da nisem vedel, kako zelo je napredoval COBISS od mojega prvega srečanja z njim v Mariboru, ko sem se sestal z razvijalci sistema med obiskom, ki ga je leta 1987 Unesco sponzoriral v tedanji Jugoslaviji. Kljub nekaterim razočaranjem je COBISS dosegel zavidljivo stopnjo sodelovanja med nacionalnimi informacijskimi sistemi v delu sveta, ki je bil bolj poznan po političnem nesoglasju kot mednarodnem sodelovanju. Vesel sem, da je COBISS naravnan na širjenje v druge sosednje države, ki bodo s tem sistemom zagotovo veliko pridobile. To je eden redkih resnično mednarodnih kooperativnih bibliografskih sistemov na svetu in edini, ki sistematsko zajema tudi bibliografije raziskovalcev ter si s tem zasluži posebno mesto v modernem informacijskem svetu. To je resnično velik dosežek in vesel sem, da sem povezan s temi dejavnostmi, v času, ko srbske knjižnice spet postajajo članice COBISS-a.

Prof. Michael Malinconico

Glede na trenuten razvoj računalniško podprtih knjižničnih sistemov in sodobne programske opreme za upravljanje baz podatkov, na kateri temeljijo, izbira med sistemi na osnovi tehničnih ali funkcionalnih karakteristik ne daje nobene koristi ali pa zelo majhno. Mnogo pomembnejši izziv – kot omenjate v svojem poročilu – je podpora konceptualnim usmeritvam.

Vsa pohvala vaši daljnovidnosti. Resnično upam, da bodo vse institucije v vaših regijah hitro dojele, da je COBISS veliko več kot samo programska oprema, preden zapravijo svoje skromne vire za tvegane podvige, ki bodo imeli zelo omejene koristi.

Pomembno je seveda zagotoviti načine za zmanjšanje stroškov in časa za katalogiziranje gradiva. Toda zagotovitev infrastrukture za sodelovanje med znanstveniki, raziskovalci in institucijami ima mnogo večjo vrednost, pa tudi tehnično, organizacijsko in politično predstavlja večji izziv.

[več ...]

O projektu COBISS.Net

Vesel sem, da je COBISS napredoval iz platforme za avtomatizacijo knjižnic v platformo za podporo izkoriščanju znanja in virov znanja. Kot veš, se razvite države razlikujejo od nerazvitih predvsem v tem, da večji del njihove produkcije vsebuje veliko znanja. COBISS je bil že od nekdaj zelo smel in napreden podvig, ker je posvetil posebno pozornost lažjemu dostopu do rezultatov raziskovanja, npr. sivi literaturi. To je po mojem mnenju najbolj dragocena lastnost vašega programa in ga razlikuje od mnogih drugih programov. Zagotovitev dostopa do raziskav v teku in lažje komuniciranje med raziskovalci, npr. v okviru vašega sistema E-CRIS, je dobro uveljavljena praksa upravljanja znanja. Prav takšni programi pomagajo organizacijam – in v vašem primeru zelo verjetno celotnim narodom – da bolje izkoristijo, izboljšajo in povečajo svoje intelektualno premoženje.

Želim vam veliko uspeha, saj je videti, da razvijate model za uporabo informacijskih tehnologij, ki ga že uspešno uporabljajo v velikih in majhnih podjetjih. Vi pa najbrž njegovo uporabo razširjate še na nacionalno in mednarodno raven. V prihodnje bom poskušal bolj pozorno spremljati vaš napredek in vaše uspehe.

Državam Zahodnega Balkana se zelo priporoča, da se vključijo v kooperativni razvoj infrastrukture za vzajemno uporabo informacij in znanja. John Diebold je napisal, da poteka sprejetje vseh novih tehnologij v treh fazah: v prvi fazi nova tehnologija dovoljuje, da delamo to, kar se je že delalo, vendar bolje; druga faza nam dopušča delati stvari, ki prej niso bile izvedljive; v tretji fazi pa se predmet uporabe spremeni¹ . Diebold je pojasnil ta model že na začetku avtomatizacije, in videti je, da kljub desetletjem, ki so pretekla, še vedno drži. Rekel bi, da smo s prvo fazo že dobro opravili. Veliko tradicionalnih sistemov za avtomatizacijo knjižnic lahko štejemo predvsem za primere prve faze. Današnji izziv je uporabiti tehnologijo in narediti stvari, ki jih prej nismo mogli. Eno tako zelo plodno področje za to se nanaša na pospeševanje kooperativnih podvigov. Takšnih, ki omogočajo večjo produktivnost raziskovalcev ter večjo izkoriščenost njihovih rezultatov in prizadevanj. V tem je v glavnem izziv, pa tudi prednost, vzpostavljanja sistema za vzajemno uporabo znanja. Kot sta napisala Nonaka in Takeuchi, znanje se povečuje s komunikacijo in vzajemno uporabo².

Vesel sem, da ima računalniško podprt sistem, ki ste ga razvili v IZUM-u, tako zelo razširjeno uporabo v državah bivše Jugoslavije. To naj bi zelo koristilo vsem sodelujočim partnerjem, saj:

so v boljšem položaju za vzajemno uporabo tehničnega znanja glede delovanja in uporabe sistema;
laže delijo prizadevanja za kreiranje bibliografskih podatkov, od katerih so odvisni vsi računalniško podprti knjižnični sistemi;
so sistemi, ki jih uporabljajo institucije in države s podobnimi interesi in kulturo, bolj interoperabilni;
različne platforme COBISS temeljijo na filozofiji, ki pri projektiranju upošteva kulturo in specifične potrebe držav v regiji;
sistem omogoča institucijam in državam v regiji, da v večji meri vplivajo na razvoj funkcionalnosti in zmogljivosti sistema, kot bi lahko, če bi si izbrale kateri koli komercialen sistem.

Glede na trenuten razvoj računalniško podprtih (avtomatiziranih) knjižničnih sistemov in sodobne programske opreme za upravljanje baz podatkov, na kateri temeljijo, izbira med sistemi na osnovi tehničnih ali funkcionalnih karakteristik ne daje nobene koristi ali pa zelo majhno. Mnogo pomembnejši izziv – kot omenjate v svojem poročilu – je podpora konceptualnim usmeritvam:

“Potrebno je preseganje mnogokrat poenostavljenega pojmovanja, da je COBISS samo programska oprema za avtomatizacijo knjižničnega poslovanja. Je tudi in predvsem organizacijski koncept povezovanja knjižnic v nacionalni knjižnični informacijski sistem in mrežo COBISS.Net. Te dodane vrednosti, ki presega funkcionalnost programske opreme, proizvajalci sorodnih proizvodov namreč ne zagotavljajo …”

Ne morem se bolj strinjati s to navedbo. Vsa pohvala vaši daljnovidnosti. Resnično upam, da bodo vse institucije v vaših regijah hitro dojele pomen te ugotovitve, preden zapravijo svoje skromne vire za tvegane podvige, ki bodo imeli zelo omejene koristi.

Pomembno je seveda zagotoviti načine za zmanjšanje stroškov in časa za katalogiziranje gradiva. Toda zagotoviti načine za sodelovanje med znanstveniki, raziskovalci in institucijami je daleč pomembnejše, pa tudi tehnično, organizacijsko in politično predstavlja mnogo večji izziv.

¹John Diebold, Automation, Van Nostrand, c1952, ponovna izdaja New York: American Management Association, 1983
²Ikujiro Nonaka in Hirotaka Takeuchi, The knowledge creating company, New York: Oxford University Press, 1995

Dr. Sigrid Reinitzer

Dejavnosti, ki jih izvajate v IZUM-u, zelo cenim. Prepričana sem, da z vzpostavitvijo sistema COBISS.Net v državah, ki bodo v naslednjih desetih letih postale članice Evropske unije, daje IZUM poseben zgled mednarodnega sodelovanja. Vidim, da so vaši stiki z Unescom zelo plodni in da imate vso potrebno podporo ministrstva za znanost in raziskave. Zelo pomembno za vse nacionalne knjižnice, v Sloveniji in drugih državah, je tudi sodelovanje pri tako obsežnem online centralnem katalogu, kot je COBISS s številnimi informacijskimi zmogljivostmi. Med konferenco knjižničarjev v Nemčiji smo lahko slišali, da je COBISS najpomembnejši evropski online centralni katalog, primerljiv z OCLC iz ZDA in OCLC-Pica iz Evrope, vendar ponuja več posebnih možnosti za evropske in posebne slovanske jezike.

Dr. Barbara B. Tillett

Najprej, iskrene čestitke! Videti je, da hitro napredujete pri uveljavljanju standardov in koordiniranju vzajemne mreže knjižnic v vaši regiji.